Ste že bili kdaj v Bukvarni?
Vonj starih knjig ima svoj čar.
Pa še kupite jih lahko po simbolni ceni.
Stare knjige po videzu niso razkošne.
Vse njihovo razkošje je skrito v njih.
V njihovi vsebini.
Zdaj imate priložnost!
Bukvarna Ajta ima svoje prostore v prenovljeni stavbi kulturnega centra Ravne. (Otvoritev je bila 12. aprila, 2010).
Odprta je vsak torek in četrtek od 16. do 19. ure in sredo od 9. do 12. ure.
Pokličete lahko na tel. št. (02) 620-48-72 ali pišete na elektronski naslov: bukvarna.ajta@rav.sik.si
Naše zadovoljstvo je, da knjiga ne konča v smeteh in da ponovno najde svojega bralca.
Veseli bomo vašega obiska.
Upamo, da boste tudi vi zadovoljni z našo ponudbo!
Kam s knjigami?
Sedaj lahko knjige, preden jih zavržete, prinesete v Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika.
(Revij ne sprejemamo!).
Knjige naj bodo takšne, da jih bo vsak z veseljem vzel v roke.
Zakaj Bukvarna Ajta?
Poimenovali smo jo po znanem liku beračice iz Prežihovega romana Jamnica.
Lovro Kuhar – Prežihov Voranc: JAMNICA
… Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnostnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami.
Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco,vrh nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi židanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa. V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta pravzaprav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu, bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu sreče. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog.
https://www.rav.sik.si/o-knjiznici/bukvarna